| Naroči se na RSS
Fraunhofer je bil izdal mp3 surround kodek, ki ponuja šestkanalni (5.1) prostorski zvok. Mhm. Setup datoteka ima 5 mega, notri dobite decoder, player, encoder, development kit, command line encoder in pa beta winamp plugin (ter navodila zanj v readme_winamp.txt!). Precej robe, mar ne? Sliši se dobro, preverjeno.
Aja, ker nimate nobenih surround mp3jev, si jih lahko 6 kojci presnamete.
Ne, Uroš, ne mislim tebe. Vsaj ne tokrat (:blush:).
S faksa sem prišel ob sedmih, poprej sva šla z mami še na neko offroad raziskovanje, hehe, pestro. Kakor koli, ko sem pojedel, sem šel in si ogledal FILM. Ma, zasluži si, da ga caps napišem. In zakaj uporabljam ma? Jej, jej.. Pomoje zaradi Mateje :) So simpatični tile skoraj Primorci in Primorci.. Jih poslušaš in jih sploh ne ločiš, vsi enako hecno zvenijo na faksu, heh.
V filmu s kanček presenetljivim pozapletom (pozaplet == nekaj po glavnem zapletu, tosortni vrh, nedoločljiva prelomnica, dogodek, ki skuša presenetiti) fino odigra gospodična Swank. Sploh v zadnji četrtini.
Za Clita sem nekako vedel, kako bo.. Freeman pa me je spet spomnil na legendo, na Shawshank Redemption.. Isti je, ves čas! Tisti njegov storyteller voice je zakon.
Oglejte si film, ko pride v kinematografe. Jaz ga bom verjetno šel. Me zanima, kako so prevajali.
Stay neat.
Pain Your Wagon! Končno sem ga uspel pogledati do konca in to je res en fin vestern! Odlična glasbena podloga (no, Clint se vsaj trudi, heh)! Sploh uvodna pesem vam bo ostala v ušesih. Za vse tiste, ki bi radi okusili vsaj košček tistega, kar sem jaz, pa sem pripravil pesmico. Kot vedno -> Desnoklik in Shrani kot. V nek kot. Lee Marvin je odličen, Clint je bil še mlad in hairy ter se trudi, na koncu pa dobi Marvinovo kupljeno ženo. Such a plot, huh? Aritmetični rating na imdbju ima lepih 7.2, kar je sicer še vedno premalo, a očitno Clit ni vseh zabaval tako, kot je mene. Aja, pa Ines mi je tudi poslala eno pesmico, ki jo prepevajo, grem takoj preskusit..
Včeraj sem prejel reklamne puzzle od podjetja Grafilka Plus, kjer so tiskali leet majice za slo-filesharing. Očitno smo bili tako dobra stranka (preko 60 majic, mar ne?), da nam želijo srečno novo leto tudi letos. Gotovo v povezavi z njihovim bančnim računom. Anyhow, sestro sem nahecal, da je sestavila puzzle, celoten postopek pa si lahko ogledate v albumu.
Sprva sem hotel gledati nek star film z naslovom Paint Your Wagon. Vestern s Cli(n)tom Eastwoodom, ki prepeva o e-Lizi. Ni Elisa <elajza>, temveč e-liza. Zabavno. However, kasneje (po sedeminpetdesetih minutah) sem se odpeljal na "sestanek" astronomskega krožka RAK. Seveda to ni bil ravno sestanek, temveč opazovanje. Postavil sem teleskop, učvrstil okularčke in naciljal Plejade. No, pa Gostosevce. Še znam, vsaj nekaj. Kasneje sva z lepim Simijem zapadla v filmsko debato (o šundu, pa o tem, kako je bilo nekoč na zahodu) in se dodobra nasmejala režiserskim ter prevajalskim domislicam. Poročal mi je celo o tem, kako je eni izmed videotek pisal, kako je zgrožen nad dejstvom, da imajo prvi, drugi, četrti, petiin šesti del Vojne zvezd, tretjega pa ne. A so mu zagotovili, da ga bodo priskrbeli že naslednji teden. Pohvalna uslužnost, mar ne? Po astronomcu sva se srečala s tremi bivšimi profesoricami. Prejoj, koliko so imele za povedati.. Midva sva komaj čakala, da bi šla domov, one pa so kaj hitro sklepale, da sva kot študenta postala precej resnejša in redkobesedna. Sure.
Zunaj sem srečal Marušo (in Jure je slinast, mar ne?), ki me je povabila na sok (lahko ugibate, kdo sem plačal) v bližnji lokal, kjer je bilo zakajeno kot v dimniku. In to vem, kajti danes sem že bil v dimniku.
Po kratkem pogovoru sem očistil avtomobilska stekla, saj državni policijski prašič zahteva svoj delež pri tem, ko ogrožaš samega sebe z le delno ošiščenimi vetrobranskimi šipami. Hvala lepa za vašo skrb, gospod miličnik. Da, tudi vozil sem po omejitvah in naredil dooolgo kolono. Kaj moremo, tak je ta svet.
Po prihodu domov sem imel daljši pogovor z mojo bivšo. Urgh.. Ne bom komentiral, a par konstruktivnih sva vsekakor rekla (neizogibno pa se bliža praznovanje njenega rojstnega dne v soboto..).
Nevertheless, nadaljevanje je bilo boljše, saj sem prejel mail od Mateje, ki se (baje!) že veseli najinega skorajšnjega srečanja prihodnji teden. Vem, da me bo presenetila s čem posebnim (to sem napisal le zato, ker vem tudi, da bo brala te vrstice in zato razmišljala o tem, kaj sem mislil s "posebnim", jaz pa bom seveda še nekaj časa skrivnosten). Can’t wait.
Ob vsem tem pa sem nadlegoval še Uroša, ki me je imel kmalu dosti, čeprav sem njegova milijonska bejbi, in je šel gledat Seinfelda. Upam, da se ima fino.
Zdaj pa grem poslati še en email in dan bo zapolnjen. Rahlo konstruktivno, I might add.
Da, Pulp Fiction. Včeraj smo gledali VHS na faksu pri zaključnem predavanju postmodernizma (drug teden so že počitnice). Pa Virk očitno ni vedel, kako dolg film je to (za neznalce: dobri 2 uri in pol), kar je seveda pomenilo, da se je običajno predavanje, ki traja uro ali morda uro in pol, zavleklo. Precej. Končali smo nekako 10 čez 10. Zvečer. OMG. Kar je pomenilo, da da sva z Evo na avtobus šla šele ob enajstih.. Celo štirje potniki smo bili, jaz seveda edini, ki se je peljal celo pot. In plačal najdražje :/ Domov sem prišel še v torek, a malo je manjkalo, da se ne bi zgodilo to, da bi šel na predavanje v torek, domov pa prišel v sredo. Pet do polnoči je bila. Huh.
Čez kako uro me je Mateja povabila na razstavo Sinatre in Monroejeve. Morda pa res grem z njo. Ali v kino. Ali na sok. Ali na čaj. Bova videla.
Kakor koli, čas je, da odpišem mail Jerneju. Dolgo se že obotavljam.. Been busy. In kaj je novega drugače? Danes grem na astronomski krožek. Najbrž. In ne dolgo tega so odkrili tri rdeče orjakinje, ki bi v našem osončju segale nekako do Jupitra. OMG!
