Kako sestaviti mašino za 130 jurjev?
Torej kot sem že rekel – Kako sestaviti računalnik za 130 ksit z dvema pogojema: da bo delal dolgo in da bo delal dobro. Težko, kakopak. A k sreči sva s Sriple Tixom tehtno ter preudarno zastavila zadevo in prišla do končne vsote, ki lepo ustreza zastavljenim merilom. Kakšna pa je bila vsebina in kje so se pojavile dileme, si lahko prečitate v nadaljevanju. Kaj torej potrebuje dandanašnji dober računalnik? Kvalitetno matično ploščo, zadovoljivo hiter procesor, dovolj diska s hitrim dostopnim časom, primerno grafilno kartico, dvd pekač, ustrezen napajalnik in to je nekako to, kajne?
Računalnik, ki sva ga sestavljala, naj bi delal dolgo in brez izpadov, namenjen pa je predvsem za advanced home use, torej ne za igrice ali server. Končna konfiguracija pa kani izgledati takole:
– Gigabytova matična
– AMD Sempron 2800+
– 512 MB 400 MHz DDR RAM Geil
– Maxtor 120 Gb 8 MB cache
– Radeon 9550 s 128 MB DDR (tudi dvi izhod)
– NEC ND-3520
– JNC ATX 826 s 350 W napajalnikom
– Floppy (bel, da bo pasal k kišti)
– ATA 133 kabel (flat)
Tako! Mar ni luštna reč za to ceno? Zraven bo lepo pasal 17" LCD LG monitorček, črna tipkovnica, črni zvočniki in črna miš, heh. Bela kišta pa je zato, ker se manj prah gor pozna :P
Mislim, da sva lahko pohvaljena, čeprav verjamem, da se kdo ne bo strinjal z izborom, a za to ceno se mi zdi odlična reč. Vse skupaj pa kanim naročiti pri Inputu, ki imajo fin customer support (v nasprotju s kakim Comtronom, ki mi ni hotel niti matične menjati, grr).
Orjaška pomaranča
Pridem v kuhinj, kjer zagledam pomarančo. In to kakšno! Poprimem jo, da se prepričam tudi na otip, kajti bila je res ogromna. Dam na tehtnico, ki pokaže 62 dag, torej precej več kot pol kilograma. Za eno pomarančo! Sem jo slikal, da jo vidite še vi :)
Divje, ne?
Štamcar pika kom
Eden izmed mojih lepih prijateljev, Marko (ki varno hrani mojo bazo neumnosti), je spet redneje začel s pisanjem svojega dnevnika. Za hec ga obiščite. Prav tako pa je stran postavil R3dH3r0, če kdo še ni opazil. Pravi, da lepo :P
Smučamo se radi
V nedeljo ob pol polnoči Simon reče: Ravnokar sem se odločil, jutri grem smučat. Klemen si reče w00t in odvrne: Rabiš družbo? Zakaj pa ne! Beseda je dala besedo in nato je dejanje postala. Včeraj sva se dobila ob osmih, popakirala smučke in se odpravila proti Krvavcu.
Obuvanje pancarjev, preverjanje karte in že sva bila v jajčkih, ki so naju popeljali na snežene predele začetnih gorskih verig Kamniških Alp. Temperatura okorg ničle, pomrznjen naravni sneg in midva nad oblaki, nad nama pa Sonce. Je kaj boljšega? Najbrž ne. Najprej sva odšla do Plaže, kjer sva pustila termovko, nato pa direkt na Zvoh in se smučala ter smučala. Svež zrak, sonce in prazna proga, kjer je bilo smučarjev le za vzorec (konec študentskih počitnic in ponedeljek zjutraj sta gotovo pravi datum za smuko) so naju navdušili. Nato sva zamenjala in se šla vozit na osrednji del Krvavca, okrog enih pa sva si privoščila sendvič in nekaj vročega čaja, se še malo posončila na ležalnikih, nato pa nazaj zapela pancarje in šla nabirat nove kilometre.
Dobro nama je uspevalo, preskusila sva vsa možna in nemožna smučišča na Karvavcu in bližnjih hribih, po potrebi kaj poštamfala, zaradi le nekaj sosmučarjev pa sva imela praktično neomejene možnosti preskušanja spustov. Od smuka do tridesetih ovinkov čez celo progo, vse se da, če se le hoče.
Kmalu je bila ura štiri in sedežnice so prenehale z delovanjem, zato sva tudi midva sklenila smuko. Zanimivo je bilo, da so proge po celodnevnem smučanju delovale enako nedotaknjeno kot zjutraj. Trd sneg s pravo teperaturo je res krasen, krasno pa so se držali tudi najini robniki na elankah. Imava dobre smuči, ni kaj.
Pred vkrcavanjem na jajčke in potjo v dolino je speakerka na radiu Kranj brihtno ugotovila, da danes nihče ni mogel zgrešiti, da je valentinovo. A da je? Vam povem, z lahkoto se zgreši to komercialno neumnost, prihrani precej denarja oz. se ga naloži v lastni užitek. Ja, postanimo kirenaiki, hihi.
S Krvavca sva odšla v Domžale na hamburger, nato pa še v Kamnik na pijačo. Domov sem se primigal okrog šestih, malce pred sedmo pa sem že bil v postelji, prijetno utrujen od celodnevnega uživanja na snegu.
Kaj pa danes? Malce se čuti v nogah, a paše. Drugače pa sem bil zjutraj vabljen na nek literarno-filozofski večer, ki se ga kanim udeležiti. Žal bo zaradi tega izpadel verouk, kar je škoda, a bomo že nekako. Mi bo Igor poročal, ane? :)
Prav tako pa sem dobil povabilo na intervju za nek časopis.. Sem odpisal, da se bo dalo urediti, zdaj le še počakam na vprašanja.. Vedno jih zanimajo iste reči, pesmice, ob tem pa se na svetu dogaja toliko zanimivega. Pa bo že.
Over and out.
Valentinovo
Praznik vseh cvetličarjev, kot ga imenujem jaz, bo seveda jutri. V ta namen prilagam sličico, ki jo lahko uporabite v svoji personalizirani čestitki preko elektronske pošte. Varčujte, ker je to komercialno dejanje! Pamet v roke.
