brumec.org

Končna verzija mašine

Pred časom sem govoril o sestavljanju računalnika za nizke stroške s pogojeno visoko kvaliteto. Po nekaj spremembah, ki jim je botrovalo predvsem dejstvo, da določene komponente niso na voljo v Sloveniji (vsaj ne za primerno ceno, that is), je prišlo do prenekaterih sprememb, z veseljem pa lahko rečem, da celo na bolje. Vsaj kar se hitrosti tiče. Tako sem pristal pri naslednji konfiguraciji, ki je dokončna.

– Matična plošča Asus K8N (fina, ker podpira tudi athlon 64)
– Procesor AMD Sempron 3100+ BOX
– RAM DIMM 512 Mb
– Grafična Asus Radeon 9550 128 DDR
– Disk Maxtor 80 Gb, 8 Mb cache SATA
– Pekač NEC ND-3520
– Ohišje Com Enjoy
– Napajalnik LG 350 W
– Floppy Nec
– Akasin leet okrogel kabel za disketnik, hehe

To je mislim da vse. Poleg tega pa še LG L1730S 17" LCD monitor ter Altec Lansing zvočniki. Miška bo Logitechova Click! Rechargable, za tipkovnico pa še ne vem. Obstaja verjetnost, da bo Chicony, we’ll see.
Kakor koli, tale konfiguracija z monitorjem vred pride lepih 200 ksit. Ugodno in kvalitetno! Še enkrat hvala Tadeju pri Input za pomoč in nasvete.
Kakšna reč pa se zdi vam?

Sarah Bettens kmalu

Sarah Bettens je fina pevka, a najbrž je (žal!) ne poznate, gotovo pa lahko kaj več izveste na njenu uradni strani. Zakaj jo omenjam? Ker kani četrtega marca izdati nov album Scream. Pred časom je že izdala Go, ki je bil EP, na njem pa le pet komadov, a vsi fini. Kdo torej sploh je Sarah? Po novem samostojna glasbenica, poprej pa leading vocalist skupine K’s Choice, ki je šla sedaj narazen (oz. ima pavzo). Drugače je iz Belgije in ima brata dvojčka Gerta, ki je tudi prepeval in predvsem igral pri K’s Choice.
In btw, K’s Choice je moj najljubši bend, hihi.
Njen najnovejši single Not Insane pa si že lahko presnamete.

Pa drugače? S Simonom sva šla v knjižnico in si izposodila nekaj dvdjev, prednjači predvsem The Quiet American z Michaelom Cainom in Georgom iz džungle. Ga moram pogledati. Hm.. Še kaj? Na tv je bil Traffic, malce sem zadremal zraven, ampak Erika Christensen je bila hot. :)
Jutri pa na faks. Ohja.

Bravo, skakalna reprezentanca!

Po včerajšnjem zmagoslavju Roka smo danes dobii še bronasto medaljo v ekipnem tekmovanju. Šlo je tesno, razlika je bila po osmih skokih za manj kot meter, a nam je uspelo! Juhu! Skakalci, super ste!
Dodatek:
Simon mi je poslal še dve fotografiji s kasnejše slovesnosti (flower ceremony), kjer lahko vidite, kako zanimivo si Nemci predstavljajo slovensko zastavo.

Bravo, Rok!

Rok Benkovič je svetovni prvak za leto 2005 v smučarskih skokih na mali skakalnici! 0wnal jih je! Sem ponosen, da je Kamničan in da sem Kamničan tudi jaz! Bravo!

Windows 98 under attack!

Včeraj klic. Živjo, tukaj Barbara, bi mi prišel popraviti računalnik? OK, consider it done. Zjutraj me pride iskat, odideva v Volčji potok. Pridem v njeno sobo in že me naskoči. Koker španjel. Oh, pes. Vseeno uspem priti do računalnika, starega cca. 6 let in OS, ki se imenuje Windows 98. Kaj je že to? Zadeva je bila občutljivo postavljena. Sumili smo, da nekaj ni v redu z njo. Gripa? Kolera? Podobno. Najprej poskušam namestiti .NET Framework. Ni šlo, je slabo bralo cede. Ok, ok.. Želim namestiti System mechanic 5. Ni šlo. Urgh? Želim posneti NOD32, noče. Panika. Skoraj, no. A vseeno – Dialogi niso imeli niti teksta, na slepo sem klikal Ok/Cancel ipd.. Hecen občutek, huje kot slepo tipkanje.
Poskusim znova, od teh treh mi uspe le z .NET Frameworkom. Kul. Dam gor Spysweeper, poženem, pa dela. Juhu! Dam skeniranje.. melje, melje.. Na sredi obupam, pobrišem 186 najdenih.
Poskusim s Sygate firewall, ki ga nekako spravi gor. Kul.
System mechanic še vedno ne dela, zato na nekem cedeju najdem verzijo 4. Worked like a charm, juhej. Ker NOD32 noče, vzamem Avasta. Dela. Še dobro. Reboot, pa se ne postavi v redu. Sygate ikone ni več, Avast se ne naloada pravilno. Očitno neke nekompatibilnosti na zvezi Win98 – Sygate. Sygate leti dol, reboot, lepo.
Odprem Spysweeper, grem v karanteno, označim vse najdene, želim pobrisati, pa po nesreči namesto delete kliknem restore. OMG. Tepec jaz. Zgovarjam se na izredno temen in umazan mali CRT monitor in to, da mi je sonce svetilo v glavo.
Ok, znova Spysweeper, skenira, vmes Avast najde enega trojana, damo v chest, nakar popakiram. Ko sem odhajal po stopnicah, že slišim glas: Našlo je še enega trojana. So what? Daj v chest, ne.. Oh, she.
Pa smo nekako uspeli počistiti tudi osemindevetdesetko. Komajda. Še dobro, da imam par softwerskih opcij.
Naporno je bilo in cedevita je bila dobra.

Silence v K4

V četrtek zvečer me je Igor pobral pred hišo, nakar sva skočila še po Miha, vsi skupaj pa v Ljubljano. Po krajšem prehrambenem postanku smo parkirali na Kongresnem trgu, nato pa smo se sprehodili do K4, kjer smo se srečali z Evo in Alenko. Sledil je krajši chat, potem pa smo se s sošolkama odpravili proti vhodu v K4, kjer naj bi bil koncert skupine Silence, Buco in Miha, lepoti mekinjski, pa sta šla na "babje čenče". Silence, skupina (duet, ki postal je kvartet), ki je zadnjo ploščo izdala konec preteklega leta, ta plošča pa je bila kmalu potem s strani Dela in RockOnNet ter mene (hihi, naio ssaion morda vseeno pretehtajo) izbrana za slovensko ploščo leta. Za četrtek ob desetih zvečer je bila v K4 napovedana live promocija po prijazni študentski ceni 1300 SIT (trije boni, ja?), ki smo se je seveda morali udeležiti.
Tako je menilo še mnogo ostalih, zato so nas komajda strpali v kletne prostore, kjer se je koncert zaradi delaya s prodajo kart začel šele ob 23.20. A se je splačalo čakati.
Imeli smo fine strateške položaje, morda je bila Eva vseeno kanček preblizu zvočnikov, ki so bili res.. Glasni. Huh.
Poleg Hladnika na klavirju ter Benka za mikrofonom sta se tokrat pridružila še Jamnik na sintetizatorju in Šalehar na bobnih. Odšpilali so 11 ali 12 komadov, od tega dva starejša, nekaj originalnih in nekaj priredb nove plate. Zanimivo, vsekakor bolj rockovsko, kar je bilo predvsem všeč Alenki. Za dodatek smo slišali še štiri komade, od tega enega povsem novega in enega starejšega.
Well, kako torej koncert? Fino je bilo, morda celo moj najboljši ne-klasični koncert (Adiemus je še vedno zakon). Bobnar je bila zanimiva popestritev, vredna bootlega, ki pa ga žal ni bilo in ga ne bo. Najbrž. However, Bili so pozni (po krivdi organizatorjev) in morda malce kratki, vsaj jaz sem pogrešal kak komad. Pa drugič, morda že v nedeljo v Nemčiji. A gotovo brez mene.
Po koncu sta nas lepotca že čakala, nakar smo odhiteli domov, kjer je ura kazala pol dve. Postelja, moja draga, kje si!