brumec.org

Kolosej

Odkar dnevno (več ali manj) hodim v Ljubljano, sem imel pogosteje priložnost ogledati si film. Če se le da, grem v Komuno. Zakaj ne v Kolosej? Ker so tam razmere obupne.
Ravno zadnjič sem sem moral sedeti poleg treh tepcev (nacionalnosti ne bi omenjal, ker to ni splošno merilo, a vse pogosteje očiten razlog), ki so menili, da bo preostale zabavlao njihovo telefoniranje med predstavo in komentiranje ostalih gledalcev. Zato ne le, da so prejemali klice – tudi klicali so. Res ne razumem, zakaj nekdo odšteje 1000 SIT le zato, da se postavlja pred drugimi s svojimi neumnimi izpadi. Raje naj ostane doma (v hlevu, kamor osli sodijo) in polepša ogled ostalim. Kaj bi bilo potrebno storiti?
Najbrž Koloseju ne bi bilo pretežko najti 12 ljudi, ki bi spremljali predstave v dvoranah in mirili podobne imbecile. Naj jih vržejo ven ali jim prepovejo vstop za naslednjih 412 let ali kaj podobnega. "Gledalci", zaradi katerih imajo ogled filma pokvarjeni vsi ostali, MORAJO biti kaznovani.
Zato pozivam vse, ki se jim je kaj podobnega storilo, da se pritožijo Koloseju Kinematografom. Jaz se bom. In šel drugam, če se bo le dalo.

Astro slikce

Slikce so dodane, ogledate si jih lahko v Galeriji.

Astro mojstri

Okrog osmih zvečer smo se Aleš, Simon, Ben in moja malenkost odpravili v višje predele naše domovine, se dvignili nad oblake in urno zapregli dva teleskopa (20 in 25 cm dobsona). Naš glavni cilj je bil najti vse tri komete, ki so bili takrat na nebu, med njimi tudi C1/2004 Q1 in C1/2004 Q2, bolj znana kot Tucker in Machholz. Z nekaj truda in poskušanja nam je uspelo, ob tem pa je nastalo tudi nekaj sličic. Sicer nobene "prave", torej astronomske, temveč bolj "action shots" udeležencev. Najbrž jih v Galerijo dam jutri dopoldne.
Prav tako pa je bila to uvodna noč Geminidov, ki bodo vrhunec dosegli jutri. Tudi danes so bili že precej aktivni, saj smo mimogrede našteli vsaj 20, če ne več utrinkov. Včasih kar po 2, 3 v razmaku desetih sekund.
Bilo je mrzlo, oblečeni smo bili dobro, čaj i čokolada nista manjkala, zato se je vse srečno izteklo. Ko bo čas in prilika, pa pojdemo spet.

Čez 4000

Včeraj zvečer smo presegli mejo 4000 obiskov, za kar ste krivi vi. Hvala :) Upam, da je kdo izvedel kaj zanimivega v tem času. Kaj zanimivega pa gotovo še pride.

Misija: Hrib

Zgodaj smo me zbudili, zgodaj. Sploh po tem, ko sem se včeraj cel dan potikal okrog. Ideja danes je bila še bolj zlobna do zaspanih oči in utrujenega mesa: Pojdimo na Veliko planino. Aaaa! Upiranje ni pomagalo, šli smo. Cela familija. In kako je bilo? Fajn.

Fajn je bilo, lepo je bilo, gori je še malo snega, predvsem pa veliko sonca in lepo vreme. Kaj pa vem, morda grem jutri spet v hribe. Morda. Zato sem vesel, da sem se premaknil 1000 metrov više, saj se je splačalo. Na nove zmage.
(in seveda je k dobremu splošnemu vtisu na koncu pripomogel tudi zrezek na Črnivcu)

Carmina Burana: Zadnjič

Včeraj nisem nič dopisal, ker sem bil cel dan v Ljubljani. Najprej na faksu, nato pa smo s kolegicami odšli na koncert v Tivoli. Začelo se je z delom, ki ga pravzaprav nisem pričakoval, z deli Verdijevih oper. Aida, Traviata ipd, saj poznate. Nato smo imeli 20 minutni odmor, nakar se je začela prava reč, opera Carmina Burana. O vtisih pa si lahko preberete v nadaljevanju. Morda boste celo – presenečeni. Zvok je bil obupen. Vsaj v prvem delu (človek se vsega hudega navadi:)
Zvočniki, ki so najbrž dobri za hokejske tekme, nekako niso primerni za visoke ceje. OMG, ko so prvič zapeli, je bila večina navdušena, jaz pa sem se prijel za glavo. Navajen kvalitete glasbe, ki sem jo deležen na koncertih simfoničnega orkestra v Gallusovi dvorani sem bil osupel. Sprva sem bil celo mnenja, da bo to totalna polomija.
A kot sem mimogrede že omenil, človek se navadi. Zato lahko priznam, da je bil drugi del precej boljši. "Lag" med dejanskim zvokom in zvočniki je bil manjši, jakost boljša, predstava tudi.
Carmina Burana je predvsem scenska mojstrovina z izredno kostumografijo in zanimivimi plesnimi in peerotehničnimi učinki, glasbeno in predvsem tekstualno pa ni nekaj strašnega, čeprav je res, da praktično vsak pozna vsaj uvodno (in končno) pesem.

Zaključim lahko, da to ni bil stran vržen denar, da je bila zanimiva izkušnja, vendar ne na pravem kraju in ne tako dobro, kot sem pričakoval. Nekako 7/10. Škoda. Adiemus lansko leto je bil bleščeč proti temu. + včeraj je pred mano sedel nek Štajerc, ki je moral komentirati vse in je šel večini precej na živce. Vsaj tistim, ki smo tja prišli zaradi koncerta. A kaj hočemo, pri 4000+ obiskovalcih se temu pač ne da izogniti.