| Naroči se na RSS

utrinki: 3

2. January 2005 | No Comments | Poslano v Vse

Ljudem za novo leto želimo predvsem tisto, kar si želimo sami. Nezavedno.

Pa smo ga, ne?

1. January 2005 | 4 Comments | Poslano v Vse

Silvestrovo sem preživel doma za računalnikom na ircu. Je kdo sploh dvomil? Ne? No, jaz dvomim. Zato gremo od začetka. Silvestrovo sem preživel v izbrani družbi pri Kernu doma in spomnim se vsega. Preveč? Morda. Zanimivo novo leto, kakopak, kaj točno pa je bilo na sporedu, pa si lahko prečitate v nadaljevanju. Okrog sedmih zvečer smo imeli družinsko večerjo. Vse me je bolelo, ker sem se poprej zabaval z ananasom in nekako nisem vedel, da njegova lupina (koža?) peče po jeziku. OMG, komaj sem jedel. Kakor koli, francoska solata, ki sva jo popoldne narezala s sestrstvom, je bila fina in zanimivejšega okusa kot ponavadi. Z večerjo smo zaključili okrog osmih, nato pa sem postoril še par stvari na računalniku.
Ob pol desetih pa je pome prišla moja draga Ines (RTM, and you no one saw that, m’kay?) in odšla sva do Kerna v Šmarco. Pa do drugih tudi. (željni razvrata, hihi, Uroš je bil tam..)
Tako. Prišla sva in dobil sem kozarec, Fruc in čips pa sem imel s sabo (saj sem rekel, kako bo). Z zanimivimi debatami smo nadaljevali do nekako pol polnoči (vmes sem pogrešil Ines, she left, aaa!), takrat pa smo se spomnili, da bi bilo zanimivo novo leto pričakati ob glasbi. Zakaj pa ne?
Kern in njegov sosed si lastita ozvočenje, ki ga pripravljata tudi za kakšne koncerte.. Precej močna reč, že samo eden izmed štirih satelitov ima izhodno moč 400 W, vse skupaj pa baje okrog 2,6 kW. Ha? Najbrž si lahko mislite, kako je izpadlo, ko smo ob polnoči zavrteli Na lepi modri Donavi in zaplesali ter nazdravili. Se je slišalo, se je. Povsod se je :)
Še kako uro smo nadaljevali z glasbo, smehom in plesom, nato pa pospravili ter se odpravili na toplo v hišo. Brr, je bilo frišno.
Takrat je bil čas, da smo si privoščili prvo novoletno večerjo. Oh, kako dobra je bila pašteta gospe Kernove. Temptations, fair maid! Pa Maretova torta, prejoj.
Nafta nekako ni bil navdušen nad idejo, da bi skupaj preživela noč, zato se je zavlekel v neko sobo, porednež. Malce smo še diskutirali, nakar smo vsi polegli po sobah. Ura je bila pol pet +/- 15 minut.
Zbudil sem se okrog osmih, nakar so mati prišli pome, domov sem prišel ob pol devetih, nato sem se sam (!!) odpeljal k maši in nazaj. Ha. Lep sem in lepo je biti trezen. Čeprav priznam, da sem deloval malce slow n’ retarded, ker sem bil zaspan :) Well, ob pol enajstih sem šel spat in zbudil sem se prejle – ob štirih. Lakota naredila svoje. In ja, francoska je še vedno zakon.
Zdaj pa tipkam. In kasneje bom najbrž kaj narisal. Zunaj pa je že tema. Hitro gre to novo leto, hitro.

Zaključek? Pohvalim Ines, pašteto, Uroševe plesne zmožnosti s kozarcem, Kerna, ki me je maral, seveda pa tudi vse druge. Ma saj je bilo fino, ne? Ircal sicer nisem, a vseeno, tudi kaj drugega je lahko zabavno :)
Izjava, ki me je najbolj nasmejala, pa je bil gotovo Nadjin prvi jutranji stavek: Ojoj, jaz sem prespala pol novega leta :)

Zadnji vnos letos

31. December 2004 | 1 Comment | Poslano v Vse

Tako je to. Dva meseca sta mimo in leto se izteka. Kje boste silvestrovali, me ne zanima. Če boste doma, je to lepo, saj pomeni, da vas prenašajo. Če vas ne marajo, boste pač drugje. Jaz bom kombiniral. Najbrž. Fruc s čipsom. Kakor koli, glede na to, da kaže, da bomo danes presegli mejo 6000 obiskov, bi se vam rad zahvalil, da vas toliko pride pogledat random blodnje nekega geeka. Hkrati pa vam želim uspešno leto 2005. Morda se vam izpolni kakšna skrita želja. Upajmo. Pax.
In ZUBi, dobrodošel doma za novo leto! Srečno!

Nove slikce

31. December 2004 | No Comments | Poslano v Vse

V albumu je 10 novih slik, ki sem jih naredil včeraj, preden sem šel na smučanje, na katerega potem pravzaprav nisem šel.

I R Back :)

30. December 2004 | 7 Comments | Poslano v Vse

Tri dni me ni bilo. Gotovo me je kakšna pogrešala. Gotovo. Sicer dobro skriva in ne upa priznati, a vseeno. Torej kaj je bilo, kaj se je dogajalo? Bil sem na Štajerskem, bil sem v kinu in bil sem pod Krvavcem. Nazadnje pa sem bil na Veliki planini. Pa gremo kar lepo po vrsti. V torek zjutraj je 80 % naše družine odšlo na Štajersko, kjer smo povečini jedli, mimogrede pa podirali drevesa in se ukvarjali z raznimi drugimi aktivnostmi. Ni nam bilo hudo, res ne, vseeno pa smo domov prišli že v sredo popoldne, saj je bilo treba iti v 3S Elan Sport iskat servisirane smuči.
Later on that evening sem z Marušo odšel v kino. Ogledala sva si Polar Express in plešastega Toma. He leet :) Torej film je bil kar fin za tale x-mas čas, vsekakor boljšejši od Incrediblesov, ki sta jih pogledala Prfect in Vrtec. Pa ne mislim, da so Incrediblesi slabši, gre le za oceno znotraj časovnega okvira. So.. Film je bil risanka in risanka je bila film. OMG, kako dobro je bilo ponekod animirano, jaz sem mislil, da je slika, da je film.. Predobro morda?
Kakor koli, ob pol enih ponoči taistega dne me je pričakal sms, povabivši me na zgodnje smučarjenje naslednje jutro na Krvavec. Ok, agreed, we run.
Zjutraj sva se dobila z Marušo, 60 % družinice je tja odšlo že kake pol ure prej. Kakor koli, prišla sva v Cerklje, nato še malo dlje do Grada, potem pa se je počasi ustavilo. GUŽVA! Yikes! Ne moreš verjeti, koliko ljudi. Mnogokrat sem že bil na Krvavcu, a surely nisem še NIKOLI videl take gužve.. Ustavljali so jih že spodaj.. Malce naprej od Cerkelj. Pred Tonačem. Ha, ne moreš verjeti, kaj? Čakala sva njeni sošolki, a nato razumno sklenila in odšla domov, se preobula, šla v Mečkator, kupila .. er.. smukce (?) in se šla drajsat na Veliko planino.
Z avtom do Kisovca, nakar peš na Veliko planino. Kako lepo je bilo. In le lepše, res. Od 30 cm do pol metra snega, kjer ga je napihalo, tudi več. Sneg, da. Severni, suh, nezmrznjen. Idealno pač. Ni bilo strašno mrzlo, bilo je super.
Nato sva šla na čaj, se pogrela, podprla s čokolado in šla vozit v vrtače. Ja, prav lepo progo sva naredila. Nato sva srečala strica Pavleta, dobila ključe od koče, šla do Zelenega roba, si ogledala, kako delujejo proge, nato naprej do koče, malce spila in se počasi odpravila nazaj. V uri in pol sva bila spet pri avtu, nato pa sva počasi odpeljala domov. Je bilo le zasneženo, a le do ceste na Črnivec.
Zaključek? Videl sem mnogo Slovenije. Ne prvič, a poredko toliko naenkrat. In praktično tri dni sem bil brez računalnika. Pa sploh ni bilo hudo! Morda je še upanje zame :) Morda.
Zahvaliti se moram Maruši za vsa fina povabila. Ma.. Za vse. Še za ananas :) R3dH3r0 me je seveda pogrešal. Ampak saj jaz tudi njega med tednom, ko se potika po Lj.

Jutri je silvestrovanje, ne? Se moram še dokončno odločiti, kje bom. Spal :) S Frucem v eni roki in čokolado v drugi, kakopak. Totalno zmešan geek. Vsekakor pa velja, da se pustim še kam povabiti in da so Oasis fini.

Imejte se radi. Esmeralda vas ima tudi.

Mekinjski zborček

27. December 2004 | 1 Comment | Poslano v Vse

Prejle sem bil na koncertu mekinjskega mladinskega cerkvenega zborčka, ki je priredil božični koncert v župnijski cerkvi. Zares so me presenetili, izvedba je bila nadstandardno fajn. Ines me sicer ni omenila, hkrati pa bo gotovo huda, če ne povem, da je fino migala. Ali ravno zato? :) Slapar je večkratno delil radost povsod, starejše poslušalke pa so predvsem hvalile glasbeno spremljavo, ki je bila fajn, vendar mi je bil bolj všeč zborček.

——————-

Jutri grem na Štajersko in pridem domov v sredo popoldne, zato ne pričakujte sprememb. Zanje ste lahko krivi le vi s svojimi bistrimi komentarji.