| Naroči se na RSS
Poštar je prinesel položnice, časopis in reklame. Med njimi tudi eno, ki je izstopala po svoji zabavnosti. Šlo je za reklamo za neko novo zbirko z naslovom Računalnik, moj neprijatelj. Ahahaha! In promovirajo jo z uporabnimi nasveti o IE 5. Kako? Za vse, ki jih zanima, sem naredil screenshot :)
Po daljšem času sem spet skupaj spravil nek poluradni sestavek v angleščini, kar je bilo kar naporno, saj sem enkrat napisal eachoder namesto each other, ojoj. Kakor koli, pisal sem koncept za en evropski projekt, pri katerim kanim sodelovati, zdajle pa ga nesem v pregled, nato pa sendam na Poljsko in v Romunijo.. Še poročam ob priliki.
Danes nam drugače pripeljejo kurilno olje. Pa še eno reč iz TopShopa, za katero pa ne vem, kaj je, a vem, da je draga, tak da najbrž ni šamzami metlica.
Današnji dan je minil večinoma v idle state, kaj češ. Baje so se danes začele štiritedenske študijske počitnice. Zjutraj sem poslal mail na slovlit, mailin listo slovenskih.. hm.. ljubiteljev slovenščine, heh. Moje vprašanje je bilo, kako bi prav prevajali blog in bloganje. Bomo videli. Predlagal sem dnevnikovanje, odgovora še ni nobenega (sif). Izvedel pa sem, da AstroMaister, naša astronomska revija, še ne bo izšla tako kmalu. Šment. Kak teden delaya, a bomo preživeli.
V Mekinjah smo danes pri maši obhajali eno leto, odkar med nami ni več župnika, gospoda Antona Gosarja. Kot se morda kdo spomni, ga je nek lunatik pred enim letom zabodel z nožem in je izkrvavel doma, v svoji sobi. Mislim, da je bil zločinec že obsojen na 20 ali celo 30 let kehe. Bistveno premalo IMO.
Kakor koli, imeli smo mašno slovesnost in jaz sem z mojim šarmantnim glasom (po zabavah imam vedno bolj globok glas, ker se moram glasno pogovarjati, neverjetno pa je, kako je to všeč upokojenim gospem v prvih desetih vrstah pri maši) lahko bral prošnje. Pomagal mi je pa ljubljanski pomožni škof Glavan :) Po obredu smo imeli manjšo procesijo, nakar je škof blagoslovil spomenik gospodu Gosarju. Res, bilo je lepo. Po koncu smo imeli še pogostitev, ki je bila sploh fina, saj se redko zgodi, da po maši dobiš free cookies in vodka, mar ne? Pa sendviče, kakopak.
However, g. Gosar, be well, we miss ya.
Mini piškoti in maksi pogostitev. Vse to v dvanajstih urah. Kako? Počasi.
Včeraj, torej v soboto, sem bil povabljen na praznovanje rojstnega dne moje ex gf in njene sošolke. Pa sem šel, ne. Pogumno v boj, celo z namenom, da se kanim imeti nadvse fino. Ohja. S sestro sva šla, hyundai kot prevoznik, jaz kot njegov šofer. Lepa druščina. Praznovanje took place v neki odročni hiši (Bogu za..), a seveda sva brez težav našla do tja. Vsaki izmed slavljenk sem prinesel eno ciklamo. Ja, roža je to, v tegelcu. Da dlje drži. In čisto mimo grede, baje je najbolje, da jo imate v hladnem prostoru in jo redko zalivate. Sicer ne tako redko, kot jaz zalivam kaktuse, a vseeno ne prepogosto, je raje bolj suha. Potem pa jeseni ven poberete čebulice in spomladi jo spet lahko pripravite do cvetenja. Tako to je. Dobro, pa nazaj na zabavo. Bili smo v pritličju neke novogradnje, ki baje kani postati kmečki turizem. Tudi prav. Nerodno se mi je zdelo, da je bila edina reč v prostoru ozvočenje in neka sesuta stara kišta z nedelujočim cd-romom. Grr. Na disku pa cel kup piratskih (prejoj!) mp3jev z narodno glasbo. Fuck off, Boštjan Konečnik!
OMG! Ne trdim, da sem nek izboren poslušalec, a vseeno imam jako pronicljiv glasbeni okus. In to, kar po mojem mnenju sodi na rojstnodnevno zabavo, res niso le domače narodnozabavne kvazi uspečnice, o ne!
Ker v novogradnji pač še ni bilo ogrevanja, sem tako cel večer večinoma prebundil (hm, zanimiva beseda, meaning – preživel v bundi. čeprav bi lahko rekli – preživel kot bundy, heh). Tako torej. naša situacija je taka – Temen prostor z eno lučjo z nenormalno preglasnim ozvočenjem, še bolj nenormalnim poskusom glasbene podlage in temperaturo pod ničlo. Partee, d00d! Pravzaprav me je kar malo presenetilo, da sploh nisem bil edini, ki mu take razmere niso sedle. Še bolj pa me je presenetilo to, kdo so bili tisti, ki se jim to ni dopadlo. Vsi sošolci od organizatork, namreč. 0wn3d. Noreli so le lokalci, pa še to le zato, ker so bili podprti vsak z nekaj flaškami hmelja.
Zato nas je 10 ob 11h sklenilo, da tako ne gre več naprej, in smo se zabavali po svoje. Z vročo čokolado. In z mnogo manj glasno glasbo. In veste kaj – krasno je bilo. Prav nasmejali smo se vsemu (yeah, we feel pity for those who stayed).
Zabava, ki to ni bila, vsaj ne za večino povabljenih, je najbrž trajala dlje, mi pa smo domov odšli nekako ob enih, pol dveh. In hitro spat, kajti ob pol devetih smo morali biti up and ready. Zakaj? O tem pa več v naslednjem artiklu malce kasneje.
ps: Ne, nič nisem pil, vsaj alkoholnega ne, saj sem bil prevoznik. Uradni. Spoštujte zakon!
Uporabniki in ogledniki strani slo-filesharing zelo malo klikajo na reklame na strani. Očitno se ne zavedajo dejstva, da ubogi moderatorji in admin na stran dajejo zadnje tolarčke, da pokonci držijo server :) Prav tako nekateri ne vedo, kako fino se počuti bančni račun, ko kdo klika po bannerjih. Kar za 15 sit naraste s klikom. Žal kliki na belo-rdeče ipromove bannerje ne štejejo, štejejo pa kliki na vse druge bannerje. Zato – Poskusite, saj ni težko. Danes sem postavljal sistem oglaševanja na slofs. Glede na nizke oglaševalske prihodke bomo poskusili s kakim alternativnim virom zaslužka. Zaenkrat tam oglašujejo dvdmediji.com. Ugodno. Oboji se imamo radi :)
