In to drugo tvoje vprašanje je odlično. Če ni naprodaj zdaunloadaj, ker to itak počnejo vsi. Po drugi strani, pa brez povpraševanja tudi ni ponudbe. Če potrošniki molčijo, lahko prodajalci počnejo kar se jim zdi najbolj donosno. Verjetno je čas, da se ustvarjalci in poslušalci glasbe sporazumejo, da so na isti strani in da oboje nategujejo z visokimi cenami in bedno ponudbo – uvozniki, trgovci, proizvajalci mp3 predvajalnikov v podstavkih za sveče, velike založbe z globalnimi prodajnimi mrežami – vsi ob izdatni in sprenevedavi podpori vlade.

Malokomu pa je znano, da so dovoljenje za prodajo glasbe na allofmp3.com izdale ruske organizacije za zaščito avtorskih pravic, ki nimajo sklenjenih ustreznih mednarodnih sporazumov. Po domače – dovoljenja sploh niso pooblaščene izdati. Še bolj po domače. Allofmp3 je v bistvu piratska prodajalna. Prav zato je pred kratkim tudi Visa umaknila možnost plačevanja storitev te prodajalne z njihovo kreditno kartico.
Bolj kot to, pa je pomembno da na spletu ni mogoče kupiti slovenske glasbe. V spletni prodajalni zabavaj.se, je mogoče najti »francosko glasbo« ali pa »nemški pop«, a niti enega slovenskega mp3jčka. In to ni več samo stvar okusa. Če se slovenska glasba na spletu sploh ne prodaja (z izjemo poizkusa na ritem.com, ki ne deluje več), to ne pomeni, da po njej na spletu ni nobenega povpraševanja. Pomeni le, da je do mp3ja domačih glasbenikov na spletu mogoče priti le s »piraterijo«.

Oglej si spletno stran zabavaj.se in preveri sam. A le glej, da boš uporabljal mikrosoftov brkljalnik, ker s firefoxom ne boš mogel uporabljati storitev te trgovine. Tudi za predvajanje datotek, ki jih boš tam nakupil, boš potreboval mikrosoftov media player. Zato, ker zaščito DRM posnetkom v prodajalni ponuja mikrosoft.

Da ne boš prehitro obtožil slovenske založbe pomanjkanja podjetnosti, ker na ta portal niso uvrstile svoje ponudbe, pa razišči še lastniško verigo te domače prodajalne. Takoj je jasno, da je tako, kot tudi v večini drugih evropskih državah njen lastnik največji operater mobilne telefonije – Mobitel, vendar mu dovoljenja za prodajo glasbe izdaja družba OD2, ki je v lasti družbe Loudeye. Loudeye pa je pred nekaj meseci kupila Nokia.

Globalizacija prihaja. Z njo prihaja pogreb konkurenčne evropske kulturne raznolikosti na račun zaslužka globalnih gigakorporacij, ki svet posiljujejo z Britney Spears in McDonaldsom. Noben upor v obliki Schnappyja, Popstarsov ali Freddyja Milerja ne bo zalegel. $ rules.

In če sem ti doslej onesnaževal blog z litanijami o CDjih in DVDjih, trdih diskov pa nisem omenjal, je bilo to zato, ker sem hotel predstaviti prednosti uredbe. Ima pa na ta uredba tudi nekaj pomankljivosti, ki so res nerazumljive. V isti koš namreč meče 1 gig prostora na CDju, DVDju ali trdem disku. Ne glede na to, da gre za nosilce, ki se uporabljajo na različne načine in v različne namene. V tujini so nadomestila v fiksnih zneskih najpogosteje označena s pavšalom posebej za CD, posebej za DVD in posebej za trde diske. Pri nas je predlagatelj zadevo zaradi nerazumevanja “poenostavil”. Za trde diske je tako znesek, ki bo v praksi nekje med 640 in 4000 SIT visok, če ga primerjaš z 8 SIT na CD. Razlika je predvsem v namenu nakupa. Če je nekdo kupil trdi disk, lahko z njim počne marsikaj, kar ni presnemavanje zaščitenih vsebin. Če je nekdo kupil en sam CD, pa je večja verjetnost, da bo nanj shranil nekaj glasbe ali en film, malo verjetno pa je, da ga bo uporabljal za backupiranje. Zato bi bilo smiselno, da je nadomestilo po gigabajtu za CDjke višje, kot je nadomestilo po gigabajtu za trde diske. V tem delu se uredbi resnično pozna, da jo je spisal uradnik, ki mu ni znano področje digitalnih nosilcev, ker cele dneve tolče štemplje po patentih in mu je za pravice ustvarjalcev figo mar.

Za obljubljeno donacijo se ti kot slovenski avtor lepo zahvaljujem, vendar se ji odpovedujem v korist nakupa izvirnika CDjke ali DVDjke. Namesto, da gledaš bedno skomprimirano sliko in stereo zvok v DivX formatu boš tako lahko užival v 5.1 zvoku in kvalitetni sliki. Če boš pozorno poslušal, pa boš ugotovil, da je tudi med stisnjenim 128 Kb mp3 jem in audio cd-jem kar precejšnja razlika. Lahko pa seveda porabiš teh 800 SIT za svoje potrebe, če pustiš Zavodu IPF, združenjem SAZAS, ZAMP in drugim zloglasnim avtorskim davkarjem, da v miru in dostojanstveno poskrbijo za potrebe svojih članov.

Vlada je z uredbo (in nadomestili) opravičila uvoz nosilcev in naprav za presnemavanje, ker se pretvarja, da naivno verjame, da bodo potrošniki nanje snemali le nakupljene »originale«, lastniki »originalov« pa bodo s temi nadomestili poplačani za škodo. Če vlada tega ne bi storila, bi morala uvoz in prodajo pač prepovedati, ker bi bil lahko namenjen “pirateriji”. Seveda v veliki večini in v resnici tudi je, vendar se piraterije uzakoniti pač ne sme. Piraterija je kraja in mi smo civilizirana država – članica EU.

Kasneje seveda vlada lahko pogleda vstran, ko internetni ponudniki vsako leto podvojijo dobiček iz širokopasovne ponudbe internetnih dostopov, češ da Slovenci vedno hitreje berejo in gledajo več slikc. Bohnedaj, da kaj prepovedanega loadajo. Bohnedaj. To se ne sme.

Vstran lahko pogleda tudi, ko se na trg dobesedno usujejo mp3 predvajalniki. Samostojni, v ključkih, komponentah, telefonih, v švicarskih nožih in žlicah za čevlje. Vedno več jih je, kljub temu, da prodaja CDjk iz leta v leto katastrofalno hitro pada.

Z uredbo so nosilci in naprave torej uspešno in brezmadežno prispeli na trg. Vsi bi morali biti za silo zadovoljni. Uvozniki in prodajalci, ker bi imeli kaj uvažati in kaj prodajati. Upravičenci do nadomestil, ker bi dobili svoje fičnike, ki jih trgovci itak že ves čas obračunavajo v maržah, le da jim jih doslej ni bilo treba plačevati (zato so tudi cene doma in v tujini za silo primerljive, čeprav tam že leta plačujejo celo višja nadomestila od slovenskih. Bistveno višja.).

Trenutno uvozniki in prodajalci sicer nekaj strašijo potrošnike s podražitvami, ker branijo svoj nezaslužen dobiček. Bomo kmalu videli, kaj se bo v resnici podražilo in za koliko.

Ti pa bi, nenazadnje tudi moral biti zadovoljen.

1CD = (najmanj 640 MB)
640MB/4MB = 160 mp3jev
160 mp3jev*239,64SIT = 38.342,40 SIT

Toliko bi plačal v legalni spletni trgovini za orignialne mp3je, ko nadomestil ne bi bilo, praznih CDjev tudi ne – in bi bil prisiljen kupovati samo originale. Zdaj plačaš 8 SIT in si za to ceno zloadaš in spečeš prav toliko piratskih mp3jev. Pravzaprav še teh 8 SIT ne plačaš ti ampak uvoznik ali prodajalec. Pravzaprav ne plačaš nič več kot si plačeval doslej, ker se bo uvoznik ali prodajalec malce odpovedal marži. Si vedel, da je pri DVDjih kar petdeset odstotna?

Taksa, ki je nedvomno že od nekdaj del cene, bi te morala motiti le v primeru, da si mesečno nakupiš 100 CDjk in nanje shranjuješ samo svoje stvaritve. (6.4 gig ni malo, pa če si še tako produktiven). V tem primeru vsak mesec vržeš 800 SIT proč. Če se ti to dogaja in te jezi, me pokliči, pa ti za tak znesek vsak mesec plačam kavo.