| Naroči se na RSS

Komentarji k Uredbi o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje

13. October 2006 Poslano v Vse

Najprej bi se rad opravičil vsem, ker sem spisal tako dolg naslov tokratnega vnosa. Vedeti je treba, da je bil prvotno mišljen še daljši, a treba je misliti tudi na RSS feederje in še koga. Zdaj pa kar k bistvu.
Vlada je prejšnji teden sprejela omenjeno uredbo, ki je dopolnilo k Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP). Vsakdo si jo lahko prebere, jaz pa jo bom za tiste vedoželjne s pomanjkanjem časa tudi povzel. Z uredbo se določa višina denarnega nadomestila, ki ga bomo morali po novem plačevati kupci medijev in snemalnih naprav. Sem spadajo cedeji, dvdji, pečke, kasetofoni in razni drugi snemalci, pa tudi mobilni telefoni, razne kartice (CF, SD ipd.) in še kaj. V praksi to pomeni, da se bo tortica 25 dvdjev, kjer je vsak dvd (po deklaraciji) velik 4,7 GB, podražila za 940 tolarjev. Podražili se bodo tudi mobilni telefoni, a le tisti, ki omogočajo predvajanje medijskih datotek. Če bo torej vaš novi telefon zmogel zvoniti po ritmih priljubljene pesmi, vas bo to stalo dodatnih 8 tolarjev! Bog ne daj, da imate kak zmogljivejši pomnilnik, saj vam takoj prisolijo še dodatnih 8 tolarjev. Prav tako vas bodo dražje prišli nov videorekorder, dvd snemalec, kaseta, magnetofonski trak, mp3 predvajalnik, dlančnik, trdi disk, pri papirnati industriji pa še fotokopiranje (pa tudi nakup fotokopirca, če vas mika). Enako velja za skenerje in razne multifunkcijske naprave, pa za tiskalnik, se razume.
Vsak gigabajt na vašem novem disku je ovrednoten na 8 tolarjev, kar pomeni, da bodo 320 GB diski spet lepo poskočili na 30 tisoč. Če kupite nov fotoaparat, bo treba še malce doplačati, ker zelo verjetno vsebuje spominsko kartico. Cenik si lahko pogledate na omenjeni strani, mi pa si poglejmo, kam gre ta denar in zakaj je to neumnost.
Pobudniki nove uredbe so Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije – Zavod IPF. Ti junaki so napisali zelo obširen predlog z obrazložitvami in predlogi, ki so ga poslali Vladi RS.
Najprej recimo to, da morajo davek plačevati proizvajalci in uvozniki. Aha, torej najprej proizvajalci, potem pa še uvozniki? Kdor razume, naj dvigne roko, a dvomim, da Japonci nakazujejo stotisoče našemu Zavodu IPF. Cvetka je vsekakor to, da na podlagi telefonskih raziskav Mediane trdijo, da se za kopiranje nelegalne glasbe uporablja kar 89 % vseh praznih cedejev! Si predstavljate? Skoraj 90 %, noro! Potem pa – POZOR – to ponazorijo s primerom. Po njihovih trditvah to pomeni, da je za kopiranje avtorskih datotek tako uporabljenih kar 7 ploščkov od 11! Ne, nisem se zmotil pri številkah, kar preberite si rdeči okvir na peti strani.
(in taki predlagajo zakone)
Ampak pomembnejše vprašanje se glasi…

Zakaj je to bedarija?
Jasno je, da si avtorji zaslužijo nadomestila za primere, ko pride do nelegalnega kopiranja njihovih del. (Slavni) 50. člen ZASP pravi, da lahko vsak naredi do 3 kopije avtorskega dela, ki ga poseduje. Zadeva mora biti narejena za zasebno rabo, se ne sme posojati ali (bohnedaj) z njo služiti cekinov. Vse lepo in prav. Skoraj. Ste mar pozabili na tiste glasbene cedeje, ki imajo copy protection? Ki imajo vse možne zaščite, ki bi preprečevale kopiranje? Enako je z dvdji in igrami. Kaj je to? Po taistem členu eno veliko kršenje zakona. Kje pa so tu moje pravice do treh legalnih kopij?

Kar pozornega bralca zmoti, je seveda dejstvo, da Zavod IPF vehementno predpostavi, da bomo na vse cdje, dvdje in pomnilniške kartice snemali avtorsko zaščitene datoteke. Pa je res tako? Oglejmo si primer:
Marca smo se trije in Maja odpravili v Turčijo za 20 lepih dni. S seboj smo imeli tudi videokamero, s katero smo posneli recimo 9 ur materiala. Porabili smo 6 kaset, nato vse digitalizirali in spravili na 5 dvdjev. Za vsakega 5, kar pomeni 20. Ker so dvdji prostorni, moramo za vsakega po novem doplačati 40 SIT, za vsako kaseto pa 23 SIT. Skupaj to nanese 1138 tolarjev doplačil le za medije. Če zraven prištejemo še dodatke za kamero (900 SIT), DVD zapisovalnik za pretvorbo (1500 SIT) in DVD pekač (200 SIT), imamo zelo hitro skorajda tisočaka stroškov po komadu. Za kaj? Za avtorski video, ki smo ga sami posneli.
Pa analizirajmo 154. člen ZASP, ki pravi:
Nadomestilo … se deli avtorjem v obsegu 40%, izvajalcem v obsegu 30% ter proizvajalcem fonogramov oziroma filmskim producentom v obsegu 30%.
Would you look at that? Avtorji, včlanjeni v Zavod IPF, od nas dobijo jurja in pol, izvajalci pa dobrega jurja. Temu jaz pravim easy money. Doma snemajte rojstni dan hčerke in zadevo shranite na dvd. Zavod hoče svoj delež, navsezadnje obstaja (glede na Mediano) 80 % verjetnost, da shranjujete avtorsko zaščiteno delo. Če naredite še kopijo za strica, vas oglobijo za dodatnih 40 SIT. In tako dalje in tako dalje.

Zakaj torej nočejo priznati, da jim gre le za denar, da hočejo iz nas izvleči čim več za čim manj truda. To, da gre za nadomestek za njihovo delo, je navadna oslarija, s katero zaradi mene lahko prepričujejo Janšo in ostale v Vladi, a uboga in nevedna raja ni tako nepoučena.

Kaj nam je storiti?
Večina že govori o delanju zalog. Ideja ni tako neumna, saj smo ugotovili, da bodo tortice dvdjev dražje za tisočaka, prav tako se bo cena občutno dvignila trdim diskom, nekoliko manj pa mp3 predvajalnikom in cedejem.
Zabavno se mi zdi, da so mnogi (ob predpostavki zavoda, da plačujemo nadomestila za kopiranje avtrosko zaščitenih datotek) bodoče doplačilo že poimenovali "piratski davek", kar je po eni strani ustrezna oznaka, po drugi pa seveda netočna, saj je uradno kopiranje avtorsko zaščitenih datotek še vedno prepovedano (če gre za več kot tri kopije, seveda).
Mimogrede: zakon začne veljati 21. oktobra. Pripravite se.

18 Responses to “Komentarji k Uredbi o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje”

  1. LanceVance pravi:

    Ne vem no, ta uvedba naj bi že enkrat prej začela veljati, pa se mnogi niso strinjali. Poglejte mnoge foto studie, katerih stranke velikokrat zahtevajo slike na CDju za arhiv. To se jim bo poznalo.

    Za isti denar, kot danes dobimo 5 tortic DVDjev jih bomo 21. oktobra dobili le 4. Razmišljal sem tudi o nakupu MP3 playerja in dodatnega 320GB SATA diska (tega sicer drugo leto) in vidim, da bo treba pohiteti, kajti že nekaj let nazaj so nam zagodili z DDVjem, sedaj pa še s tem. Ko ne bodo imeli več česa obdavčiti, bo najbolje, če bodo obdavčili davke same. Absurdno.


  2. Kern pravi:

    Vsebina “osnutka” tega zakona je znana že nekaj časa. Pustimo to da je popolnoma bedast, da se samo Slovenija lahko spomni zakona, ki je odvisen od verjetnosti kupca produkta, da bo zadevo uporabil v ilegalne namene. Očitno niso sposobni poloviti ljudi, ki to delajo, zato so sklenili stroške naprtiti celotni populaciji. Nevedneži, ki ne poznajo Alcohola in Daemon tools, in ne vedo, da dvd-je primarno kupujemo za domačo rabo. Malce sem zašel… Najbolj mi je všeč tisto avtorsko nadomestilo. Kot avtor lahko rečem, da bodo denar od tega videli (ne rečem, da je upravičeno na ta način zbirati denar, ker ni) le Domicelj in slovenske založbe, sami glasbeniki pa ne. Po eni strani hvala bogu, ker če bi jaz ob tem nategu služil bi mi šlo najbrž na bruhanje. Mah, tako sem jezen, da sploh ne vem več kaj še pizdit, čisti nateg, od katerega bodo služili spet tisti na visokih položajih.


  3. romunov pravi:

    To je kolektivna kazen, ki je po Genevski konvenciji, 87. členu PREPOVEDANA.


  4. Bo pravi:

    Takšna bedarija ta uredba vendarle ni. Meni se zdi fer. Rabi statistiko. Delež piratstva je visok, točna cifra ni tako zelo pomembna, ker je vsekakor blizu 1. Pišeš o snemanju v Turčiju. Ampak to spada v drugo skupino, katere delež je blizu 0.
    Za kaj Zavod IPF rabi novce, nisi raziskal, marveč si kar rekel, da bodo odstotki njihov zaslužek.

    The Universe – some information to help you live in it:

    1. AREA: Infinite.
    The Hitchhiker’s guide to the Galaxy offers this definition of the word “Infinite”.
    Infinite: Bigger than the biggest thing ever and then some. Much bigger than that, in fact, really amazingly immense, a totally stunning size, real “wow, that’s big”, time. Infinity is just so big that by comparison bigness itself looks really titchy. Gigantic multiplied by colossal multiplied by staggeringly huge is the sort of concept we’re trying to get across here.

    2. IMPORTS: None.
    It is impossible to import things into an infinite area, there being no outside to import things in from.

    3. EXPORTS: None.
    See imports.

    HHGTTG


  5. Bo pravi:

    Sicer informativen zapis, dasiravno mestoma zavajaš.


  6. Klemen pravi:

    V Uredbi piše, koliko procentov dobi kdo in to sem navedel. Ko ti nekdo krade denar, se ne sprašuješ, za kaj ga bo tat porabil. Le kot metafora.


  7. exorciser pravi:

    bomo pa v avstrijo hodili po cedeje, devedeje, pekače in empetri predvajalnike..


  8. odgovor pravi:

    1. Tako je. Le v Avstrijo. Le ceno v Mediamarktu prej preveriti, da ne bo potem jok in stok.

    2. Na Zavodu IPF ne trdijo “na podlagi Mediane”. Mediana trdi. Ponazoritev ni primer, pač pa podatek iz raziskave. Izmišljevanje gre zgleda tudi tebi dobro od rok. Ali pa ti gre branje bolj slabo?

    3. Cena ne rabi nikamor skakat. Evropa (razen Malte, Irske, Cipra in UK) v cene izdelkov že prišteva takšna nadomestila. Ne takšna. Višja. Kako so potem domače cene lahko primerljive, s tujimi, razen če trgovci ne spravijo razlike v svoj žep? Pojasni o guru avtorske zakonodaje?

    4. Uredba ni Zakon. Predlaga jo UIL RS in potrjuje vlada. A ti sploh kaj veš?

    5. Copy protection? Katerega CDja ne znaš skopirat? A znaš uporabljat Google?

    6. A greste vi trije vsak mesec v Turčijo? A nisi na noben DVD nikoli zapekel nobenega piratskega filma? Ne lagat. Kdor laže mu nos zrase.

    7. 154. člen. Avtorji so avtorji književnih, filmskih, glasbenih in literarnih del. Izvajalci so instrumentalisti, pevci, snemalci, igralci, montažerji, režiserji… Prozivajalci so vsi, ki proizvajajo zapise glasbe in filma, ki jih ti nikoli ne prepečeš na kak DVD. In to ne samo vsi slovenski, pač pa vsi svetovni, katerih dela so v sloveniji v javni rabi. Razlagaj kar razumeš. Spominjaš na Butalca, ki je rekel : “Če ne znam, bom pa druge učil”.

    8. Zadovoljen bodi, da za par čukov internetne naročnine na mesec lahko downloadaš kar ti drago, pa te noben policaj ne preganja (sem prepričan da 1MB povezave ne potrebuješ zato, ker ful hitro bereš). Zadovoljen bodi, da lahko greš v knjižnico ali videoteko, kjer za zanikrn drobiž lahko odneseš domov original CD ali DVD in ga prepečeš v kopijo ki je enakovredna originalu. Zadovoljen bodi, ker ta nova nadomestila obstajajo in jih plačujejo uvozniki in prodajalci, zato da tebi ni treba za vsak mp3 v legalni prodajalni muske (ja tudi to obstaja, čeprav ne vem zakaj) plačat 239,64 SIT za en komad. Namesto tega se vlada pretvarja, da si prazen CD kupil, ker boš nanj kopiral originale in zdaj lahko nanj napečeš za najmanj 40.000 SIT narabutanih mp3jev, pa ti je za to težko odšteti 8 SIT? Zračunaj malo kaj se ti bolj splača. Razen če računaš tako površno kot bereš.


  9. Klemen pravi:

    Khm…
    “za najmanj 40.000 SIT narabutanih mp3jev”?
    S tem si povedal/a vse. Lepo je vedeti, da imajo “narabutani” mp3ji (enako) tržno ceno. Hvala za milostno razsvetljenje.


  10. odgovor pravi:

    Hm.

    Vlada je z uredbo (in nadomestili) opravičila uvoz nosilcev in naprav za presnemavanje, ker se pretvarja, da naivno verjame, da bodo potrošniki nanje snemali le nakupljene »originale«, lastniki »originalov« pa bodo s temi nadomestili poplačani za škodo. Če vlada tega ne bi storila, bi morala uvoz in prodajo pač prepovedati, ker bi bil lahko namenjen “pirateriji”. Seveda v veliki večini in v resnici tudi je, vendar se piraterije uzakoniti pač ne sme. Piraterija je kraja in mi smo civilizirana država – članica EU.

    Kasneje seveda vlada lahko pogleda vstran, ko internetni ponudniki vsako leto podvojijo dobiček iz širokopasovne ponudbe internetnih dostopov, češ da Slovenci vedno hitreje berejo in gledajo več slikc. Bohnedaj, da kaj prepovedanega loadajo. Bohnedaj. To se ne sme.

    Vstran lahko pogleda tudi, ko se na trg dobesedno usujejo mp3 predvajalniki. Samostojni, v ključkih, komponentah, telefonih, v švicarskih nožih in žlicah za čevlje. Vedno več jih je, kljub temu, da prodaja CDjk iz leta v leto katastrofalno hitro pada.

    Z uredbo so nosilci in naprave torej uspešno in brezmadežno prispeli na trg. Vsi bi morali biti za silo zadovoljni. Uvozniki in prodajalci, ker bi imeli kaj uvažati in kaj prodajati. Upravičenci do nadomestil, ker bi dobili svoje fičnike, ki jih trgovci itak že ves čas obračunavajo v maržah, le da jim jih doslej ni bilo treba plačevati (zato so tudi cene doma in v tujini za silo primerljive, čeprav tam že leta plačujejo celo višja nadomestila od slovenskih. Bistveno višja.).

    Trenutno uvozniki in prodajalci sicer nekaj strašijo potrošnike s podražitvami, ker branijo svoj nezaslužen dobiček. Bomo kmalu videli, kaj se bo v resnici podražilo in za koliko.

    Ti pa bi, nenazadnje tudi moral biti zadovoljen.

    1CD = (najmanj 640 MB)
    640MB/4MB = 160 mp3jev
    160 mp3jev*239,64SIT = 38.342,40 SIT

    Toliko bi plačal v legalni spletni trgovini za orignialne mp3je, ko nadomestil ne bi bilo, praznih CDjev tudi ne – in bi bil prisiljen kupovati samo originale. Zdaj plačaš 8 SIT in si za to ceno zloadaš in spečeš prav toliko piratskih mp3jev. Pravzaprav še teh 8 SIT ne plačaš ti ampak uvoznik ali prodajalec. Pravzaprav ne plačaš nič več kot si plačeval doslej, ker se bo uvoznik ali prodajalec malce odpovedal marži. Si vedel, da je pri DVDjih kar petdeset odstotna?

    Taksa, ki je nedvomno že od nekdaj del cene, bi te morala motiti le v primeru, da si mesečno nakupiš 100 CDjk in nanje shranjuješ samo svoje stvaritve. (6.4 gig ni malo, pa če si še tako produktiven). V tem primeru vsak mesec vržeš 800 SIT proč. Če se ti to dogaja in te jezi, me pokliči, pa ti za tak znesek vsak mesec plačam kavo.


  11. Klemen pravi:

    S tem se strinjam, imaš prav. Nisem vedel, da so marže pri dvdjih tako visoke, prav tako vem, da so neposredni plačniki “dodatnih stroškov” uvozniki in proizvajalci, a zadnje dni so nas vsi prepričevali, da bomo posledice čutili kupci. Predvsem se je govorilo o polovični podražitvi računalnikov (kar je po moje za lase privlečeno), pa tudi o blaznih podražitvah dvdjev. In potem je prišel enaindvajseti in cene so ostale iste. Povečini. Zato je verjetno na mestu vprašanje: kdo čaka koga? Ko bo podražil prvi, bodo tudi vsi ostali? “Slučajno.” Vemo, da je tako “uravnavanje” cen nezakonito, a trgovci imajo že sedaj priročen izgovor – Uredbo.
    Verjetno se bo slišalo neverjetno, a že vsaj dve leti (verjetno pa tri ali več) nisem kupil praznega cedeja. Ravno zaradi arhiviranja, ker so nepraktični. Za video authoring potrebuješ kar najboljšo kvaliteto izvornih datotek, ki jih kasneje obdeluješ, tu pa se porabi precej robe. A dobro, nisem vzorčni primer. Predvsem so tu zanimivi ponudniki gostovanja. Ti morajo delati backupe; in kamor koli jih delajo, povsod prste zraven vtaknejo strici z IPF. Hitro in zanimivo kalkulacijo glede tega je spisal tecumseh v komentarju na novico na slo-filesharingu. Point being: Na zavodu služijo na račun “nič krivih”. Je to prav? Ne more obstajati zakon, ki bi bil “pravičen” do vseh? Kar hočem reči, je to, da se mi zdi prav, da se izpostavi tudi “žrtve”, s tem pa pokaže na rahlo nedomišljenost uredbe.
    Hvala za ponudbo. Kave sicer ne pijem, morda pa bi lahko denar doniral zaslužnim slovenskim avtorjem, ki jih gusarji tako neprijazno ropajo. Ropamo.


  12. Klemen pravi:

    Mimogrede: allofmp3.com je realna “vrednostna” referenca. Ostalo je bolj ali manj pretiravanje.


  13. odgovor pravi:

    Napoved polovične podražitve računalnikov je bedarija. Uredbo si bral. Koliko trdih diskov stlačiš dandanašnji v nov računalnik in koliko kapacitete imajo? Reciva da dva diska po 250 gig (dovolj bogato). To bi naneslo 8 SIT po gigabajtu. Skupaj torej 4000 SIT. Da bo dobra mašinca, ji dodajva še dva DVD/CD zapisovalnika. Zaradi mene tudi dual layer, ker se na nadomestilih to nikjer ne bo poznalo. To pomeni še dodatnih 800 SIT. Ker sva naletela na prijaznega trgovca, nama bi rad to zverko prodal le za borih 120.000 SIT, pa ne more, ker bo po novem zaradi nadomestil dražja za 4800 SIT. Če se kaj spoznam na matematiko je ta podražitev le manj kot štiri odstotna.

    In če sem ti doslej onesnaževal blog z litanijami o CDjih in DVDjih, trdih diskov pa nisem omenjal, je bilo to zato, ker sem hotel predstaviti prednosti uredbe. Ima pa na ta uredba tudi nekaj pomankljivosti, ki so res nerazumljive. V isti koš namreč meče 1 gig prostora na CDju, DVDju ali trdem disku. Ne glede na to, da gre za nosilce, ki se uporabljajo na različne načine in v različne namene. V tujini so nadomestila v fiksnih zneskih najpogosteje označena s pavšalom posebej za CD, posebej za DVD in posebej za trde diske. Pri nas je predlagatelj zadevo zaradi nerazumevanja “poenostavil”. Za trde diske je tako znesek, ki bo v praksi nekje med 640 in 4000 SIT visok, če ga primerjaš z 8 SIT na CD. Razlika je predvsem v namenu nakupa. Če je nekdo kupil trdi disk, lahko z njim počne marsikaj, kar ni presnemavanje zaščitenih vsebin. Če je nekdo kupil en sam CD, pa je večja verjetnost, da bo nanj shranil nekaj glasbe ali en film, malo verjetno pa je, da ga bo uporabljal za backupiranje. Zato bi bilo smiselno, da je nadomestilo po gigabajtu za CDjke višje, kot je nadomestilo po gigabajtu za trde diske. V tem delu se uredbi resnično pozna, da jo je spisal uradnik, ki mu ni znano področje digitalnih nosilcev, ker cele dneve tolče štemplje po patentih in mu je za pravice ustvarjalcev figo mar.

    Za obljubljeno donacijo se ti kot slovenski avtor lepo zahvaljujem, vendar se ji odpovedujem v korist nakupa izvirnika CDjke ali DVDjke. Namesto, da gledaš bedno skomprimirano sliko in stereo zvok v DivX formatu boš tako lahko užival v 5.1 zvoku in kvalitetni sliki. Če boš pozorno poslušal, pa boš ugotovil, da je tudi med stisnjenim 128 Kb mp3 jem in audio cd-jem kar precejšnja razlika. Lahko pa seveda porabiš teh 800 SIT za svoje potrebe, če pustiš Zavodu IPF, združenjem SAZAS, ZAMP in drugim zloglasnim avtorskim davkarjem, da v miru in dostojanstveno poskrbijo za potrebe svojih članov.


  14. odgovor pravi:

    Na allofmp3.com bo za nakup cele cdjke treba odšteti približno $3, oz. za posamezno skladbo na njej približno $0.20. To je seveda bistveno ceneje od domače prodajalne Zabavaj.se, kjer posamezen posnetek stane 1€ ali skromne ponudbe Planeta z zasoljenih 1.46€.

    Malokomu pa je znano, da so dovoljenje za prodajo glasbe na allofmp3.com izdale ruske organizacije za zaščito avtorskih pravic, ki nimajo sklenjenih ustreznih mednarodnih sporazumov. Po domače – dovoljenja sploh niso pooblaščene izdati. Še bolj po domače. Allofmp3 je v bistvu piratska prodajalna. Prav zato je pred kratkim tudi Visa umaknila možnost plačevanja storitev te prodajalne z njihovo kreditno kartico.
    Bolj kot to, pa je pomembno da na spletu ni mogoče kupiti slovenske glasbe. V spletni prodajalni zabavaj.se, je mogoče najti »francosko glasbo« ali pa »nemški pop«, a niti enega slovenskega mp3jčka. In to ni več samo stvar okusa. Če se slovenska glasba na spletu sploh ne prodaja (z izjemo poizkusa na ritem.com, ki ne deluje več), to ne pomeni, da po njej na spletu ni nobenega povpraševanja. Pomeni le, da je do mp3ja domačih glasbenikov na spletu mogoče priti le s »piraterijo«.

    Oglej si spletno stran zabavaj.se in preveri sam. A le glej, da boš uporabljal mikrosoftov brkljalnik, ker s firefoxom ne boš mogel uporabljati storitev te trgovine. Tudi za predvajanje datotek, ki jih boš tam nakupil, boš potreboval mikrosoftov media player. Zato, ker zaščito DRM posnetkom v prodajalni ponuja mikrosoft.

    Da ne boš prehitro obtožil slovenske založbe pomanjkanja podjetnosti, ker na ta portal niso uvrstile svoje ponudbe, pa razišči še lastniško verigo te domače prodajalne. Takoj je jasno, da je tako, kot tudi v večini drugih evropskih državah njen lastnik največji operater mobilne telefonije – Mobitel, vendar mu dovoljenja za prodajo glasbe izdaja družba OD2, ki je v lasti družbe Loudeye. Loudeye pa je pred nekaj meseci kupila Nokia.

    Globalizacija prihaja. Z njo prihaja pogreb konkurenčne evropske kulturne raznolikosti na račun zaslužka globalnih gigakorporacij, ki svet posiljujejo z Britney Spears in McDonaldsom. Noben upor v obliki Schnappyja, Popstarsov ali Freddyja Milerja ne bo zalegel. $ rules.


  15. Klemen pravi:

    O onesnaževanju bloga ni govora, saj gre vendarle za premišljene (vsaj upam:) in kvalitetne vnose, ki so več kot dobrodošli.
    To, da je za disk precej visok dodatek, se mi ne dopade, verjetno še manj trgovcem. Ker komponente kupujem po kosih, je 250 GB disk s prijaznih 27 ksit precej poskočil na ceni (ali pa še bo; teorija). Vem pa, da je razlika v dvd9 originalu in v shrinkanem dvdju z bilo katerega torrent trackerja. Prav zato sem tudi veseli član ITIVIja.
    Se mi je pa danes pojavilo drugo vprašanje: Kaj storiti v primerih, da ti je nek izvajalec res všeč, a v štacunah ni njegovega albuma? Ko sem pred pol leta sklenil, da kupim kateri koli cede od Imogen Heap (ali Frou Frou), ga ni bilo dobiti. A dobro, se dobi z nemškega amazona, super. Ampak potem so tu druge zadeve, kakšne limited edition plate meni ljubih tujih bendov, ki pa jih ni (več) tudi v tujih trgovinah. So pa recimo na muli. Hm, je v tem primeru upravičeno tovrstno prenašanje glasbe s spleta ali se moram pač sprijazniti, da tega ne bom nikoli imel in slišal?


  16. odgovor pravi:

    Popravljam podatek o zabavaj.se. Tam od vseh domačih založb najdeš le slovenske plošče, ki so izšle pod okriljem založbe MenArt. To pa je tudi vse.

    In to drugo tvoje vprašanje je odlično. Če ni naprodaj zdaunloadaj, ker to itak počnejo vsi. Po drugi strani, pa brez povpraševanja tudi ni ponudbe. Če potrošniki molčijo, lahko prodajalci počnejo kar se jim zdi najbolj donosno. Verjetno je čas, da se ustvarjalci in poslušalci glasbe sporazumejo, da so na isti strani in da oboje nategujejo z visokimi cenami in bedno ponudbo – uvozniki, trgovci, proizvajalci mp3 predvajalnikov v podstavkih za sveče, velike založbe z globalnimi prodajnimi mrežami – vsi ob izdatni in sprenevedavi podpori vlade.


  17. Matej pravi:

    Hm, komu pa bi se naj ta “davek” sploh plačeval?! Je IPF res pravi naslov… Bi se naj plačeval mesečno, kvartalno, letno – mislim na firme ki uvažajo npr. DVD pekače?


  18. SAZAS hoče še več denarja | brumec.org pravi:

    […] sem že o tem, na kakšne zanimive načine hočejo nekateri priti do denarja, nov prispevek k temu bistroumnemu početju pa je dodal SAZAS, ki […]


Bi kaj pripomnili? Vesel bom.

You must be logged in to post a comment.