Orientacija na zimskem nebu
Sestrična Sandra me je prosila, da ji pripravim kratek opis orientacije na zimskem nebu. Za primer, če se izgubi kje na Pohorju, heh. Vrgel sem se v delo.. Če pa še koga zanima, kako je s temi stvarmi, si naj seveda prebere in morda celo kaj pogleda, ko pride čas. In vreme.
Opazovalci neba namreč poznajo več različnih stanj. Prvi sta vsem dobro znani, to sta dan in noč. Po dnevi je na nebu Sonce, ki nas greje in nam daje svetlobo, zvečer pa Sonce zaide in oblije nas tema. Takrat se pojavijo zvezde. Vendar ne vedno. Pa veste zakaj? Zaradi oblakov, seveda. To sta drugi dve značilni stanji na nebu, jasno in oblačno vreme. Ponavadi imamo vsi rajši jasno vreme, oblaki nam pridejo prav le takrat, ko nam poleti primanjkuje dežja ali ko nam pozimi prinesejo snežinke.
Za orientacijo mora biti vreme seveda jasno in čim bolj temno, da dobro vidimo zvezde. To pa nas pripelje do tretjega para, do nočnega neba z Luno in nočnega neba brez Lune. Luna je namreč Zemljin satelit in jo lahko gledamo vsak mesec znova. Astronomi pa imajo raje čas, ko Luna na nebu ni vidna, saj takrat bolje vidimo še tako majhne zvezdice.
(Primer: Opazuj nočno nebo v popolni temi in primerjaj z opazovanjem neba, ko je zraven prižgana močnejša luč.)
Če se ponoči izgubimo na Pohorju in ne vemo, kako priti domov, moramo torej logično ukrepati. Najprej poiščemo neko odprto jaso ali vrh hriba, od koder lahko kar najbolje vidimo razna ozvezdja. Prav tako kot pri dnevni orientaciji po Soncu nam tudi tu pomaga, če vemo, koliko približno je ura. Zvezde se namreč podobno kot Sonce pomikajo od vzhoda proti zahodu, le ena je ves čas na svojem mestu.
Ta zvezda se imenuje Severnica. Kako jo najdemo? Najprej na nebu poiščemo veliko ozvezdje Veliki voz, ki je prav tako na severni strani neba. Veliki voz sestavlja 7 zvezd. 2 kolesi, 2 kot stranica in 3 v ročaju. Ko najdemo veliki voz, si dobro ogledamo prvo kolo in prvo točko stranice ter ju povežemo v navidezno linijo, nato pa navidezni liniji od kolesa do roba sledimo še za približno 5 takih razdalj in že ugledamo svetlo precej zvezdo. To je Severnica, zadnja zvezda v ročaju Malega voza.
Ursa Minor (mali medved; Mali voz je del Malega medveda)
Polaris (Severnica, edina zvezda na nebu, ki je navidezno vedno na isti točki)
Ko najdemo Severnico, se potem zlahka orientiramo, saj imamo določen sever, ostale smeri pa seveda potem takoj določimo.
A kaj storiti, če Severnico prekriva oblak?
Takrat si moramo seveda pomagati s kakim drugim ozvezdjem. Največje in najbolj veličastno ozvezdje na zimskem nebu je prav gotovo Orion, ki se pozimi prikaže že precej zgodaj in ga na poti od vzhoda na zahod lahko spremljamo praktično celo noč. Prav zato smo prej omenili, da je pomembno, da vemo, koliko je približno ura. Februarja recimo Orion vzide in pride dovolj visoko že recimo ob osmih zvečer. Takrat je na vzhodu, potem pa se preko neba pomika na zahod. Kako pa prepoznamo Orion?
Orion je prav tako veliko ozvezdje, najbolj značilnih pa je sedem svetlih zvezd. Posebnosti Oriona so Orionov pas, dve izredno svetli zvezdi (Betelgeza in Rigel) ter Orionova meglica (uradno imenovana M42; M predstavlja Messierjevo število, vsi večji objekti – ne planeti – imajo svoje M število).
Desno spodaj je Rigel, izredno svetla zvezda.
Primer: Na Soncu, ki je manjša zvezda, je temperatura na površju
Na sredini vidimo tri zvezde, ki sestavljajo Orionov pas, pod njimi pa meglico M42.
Nekoliko višje na nebu lahko opazimo najslavnejšo zvezno kopico, Plejade. Gostosevci, kot jih tudi imenujemo pri nas, sprva izgledajo kot majhen svetlobni »oblak«, z natančnejšim opazovanjem pa lahko vidimo 7 svetlih zvezd, ki jih nekateri imenujejo tudi 7 sester.
Kaj pa pomeni zvezdna kopica? Gre za izredno veliko skupino zvezd, ki jih pravzaprav ne moremo videti s prostim očesom, a skupaj delujejo kot že omenjeni oblaček. Natančni zvezdni raziskovalci so v Plejadah našteli okrog 250 najrazličnejših zvezd.
Kasiopeja ima obliko dvojnega v (W), torej je sestavljena iz petih svetlih zvezd.
Ker se Kasiopeja tako kot vse ostale zvezde navidezno vrti okrog Severnice, za katero smo že rekli, da navidezno miruje, je seveda vsakokrat drugače obrnjena.
To je to, želim vam jasno nebo. Opomba: Slike so izpuščene v spletni verziji.
Celotna verzija s fotografijami
2. February 2005 ob 23:32
Ni kej reč, lepo
11. October 2007 ob 19:56
ful lepo si naredu. men je v pomoč pr seminarski :P
2. December 2007 ob 13:39
ni kj .. men tud v pomoc pri referatu za fiziko :D
8. January 2008 ob 20:22
dobr to… hvala k si mi pomagu pri seminarski…
1. April 2008 ob 16:50
Ej thx da si dan na web tole…. zlo mi je pomagalo pr seminarski iz fize!!!